厉害了，互联网时代的中国司法！
Refleks je najenostavnej?a oblika vedenja, pri katerem pride do hitrega, stereotipnega in nehotenega odziva na dra?ljaj.[1][2] ?iv?ni mre?i, ki je za to odgovorna, pravimo refleksni lok. V najenostavnej?i obliki sestavljata refleksni lok samo dva nevrona: senzori?ni nevron, ki zazna dra?ljaj in je neposredno povezan z motori?nim, ki spro?i delovanje efektorja (npr. mi?ice ali ?leze). Pogosteje pa je med njima ?e en ali ve? zaporedno povezanih internevronov, ki se povezujejo tudi z drugimi nevroni, ki posredujejo informacijo v osrednje ?iv?evje in druge dele telesa.[3]
Tak na?in organizacije je raz?irjen po vsem ?ivalskem kraljestvu. Kompleksneje grajene ?ivali imajo ve?je ?tevilo internevronov, kar omogo?a prilagajanje vedenja in u?enje. Pogojni refleks je pojav, pri katerem pride do reakcije na nevtralen dra?ljaj, ki ga je ?ival v procesu u?enja povezala s pogojnim dra?ljajem. Prvi ga je opisal Ivan Petrovi? Pavlov, ki je vzbudil slinjenje poskusnega psa z zvokom zvon?ka, ?e mu je nekaj ?asa dajal hrano ob spremljavi tega zvoka.[3]
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Purves, Dale s sod, ur. (2004). Neuroscience (3. izd.). Massachusetts: Sinauer Associates, Inc.
- ↑ Gutierrez, Humberto; Ormsby, Christopher. ?The Reflex?. A brief introduction to the brain. Instituto de Fisiologia Celular. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 7. marca 2016. Pridobljeno 21. februarja 2013.
- ↑ 3,0 3,1 Randall, D.J. s sod. (2002). Eckert Animal Physiology (5. izd.). W.H. Freeman & Co. COBISS 1035599. ISBN 0-7167-3863-5.
