为什么老打嗝
ékoturízem ali ekoló?ki turízem je mogo?e opredeliti kot turizem, v katerem izobra?eni popotniki podpirajo varstvo narave in okolja na izbrani destinaciji ter lokalno skupnost in njeno kulturno dedi??ino. Z drugimi besedami, tak?ni turisti ne razmi?ljajo samo o tem, da bi dobili ?im ve? za svoj denar, ampak ?elijo ?im manj vplivati ??na obmo?je, ki ga izberejo za obisk, in poskrbeti, da bo lokalna skupnost v zameno dobila sredstva za pre?ivetje. To pomeni, da bodo raje u?ivali doma?e, avtohtone izdelke, po mo?nosti iz ekolo?kega kmetijstva, pa tudi se seznanili z obi?aji in kulturo lokalnega prebivalstva. Ta oblika turizma je pogosto povezana z obiskom nekaterih za??itenih naravnih vrednot, na primer nacionalnih parkov. Tak?ni potniki bodo upo?tevali tudi na?in prevoza, zato se bodo mnogi, ?e bodo imeli mo?nost, odlo?ili za ?eleznico, saj ima manj?i vpliv na okolje kot avtomobili.
Na?ela
[uredi | uredi kodo]- priznavajo pomen kulturne dedi??ine,
- skrb za obmo?ja dedi??ine,
- razvijanje partnerstev za ve? koristi,
- vklju?evanje vpra?anj dedi??ine v poslovno na?rtovanje,
- vlaganja v ljudi in kraje,
- ogla?evanje in spodbujanje odgovornosti pri oblikovanju turisti?nih proizvodov,
- zagotavljanje kakovostnih izku?enj obiskovalcem in
- spo?tovanje pravic in obveznosti lokalnih, domorodnih ljudstev.[1]
Terminologija in zgodovina
[uredi | uredi kodo]Ekoturizem je neologizem s konca 20. stoletja, ki ga sestavljata pojma eko in turizem. Po angle?kem slovarju Oxford je bil ekotour prvi? zabele?en leta 1973, ekoturizem pa "verjetno po ekotur-ju" leta 1982.[2]
- ekotura – ogled obmo?ij ekolo?kega pomena, obi?ajno z izobra?evalnim elementom; (pri kasnej?i uporabi tudi) podoben obisk ali obisk, ki ima ?im manj?i vpliv na okolje ali je izveden s posebnim ciljem, da pomaga ohraniti trud, vlo?en v naravo.
- ekoturizem – Turizem na obmo?jih ekolo?kega pomena (obi?ajno eksoti?na in pogosto ogro?ena naravna okolja), zlasti za podporo prizadevanjem za ohranjanje in opazovanje prosto?ive?ih ?ivali; spec. dostop do ogro?enega okolja se nadzoruje tako, da ima najmanj ?kodljivih posledic.
En vir trdi, da so bili izrazi uporabljeni prej. Claus-Dieter (Nick) Hetzer, akademik in pustolovec iz foruma International International v Berkeleyju v Kaliforniji, je po poro?anju leta 1965 skoval ekoturizem in prve ekoture v Jukatanu za?el v za?etku sedemdesetih let.[3]
Mnogi pojmujejo izraz "ekoturizem" kot "trajnostni turizem", oksimoron. Kot ve?ina oblik turizma je tudi ekoturizem na splo?no odvisen od letalskih potovanj, kar prispeva h globalnim podnebnim spremembam.[4]
Ekoturizem v Sloveniji
[uredi | uredi kodo]Potencialni turist bo na razdalji 250 km v Sloveniji prestopil kar ?tiri evropske naravne geografske makroregije: Alpe, Sredozemsko morje, Panonsko ni?ino in Dinaride. Krajinsko raznolikost izbolj?ujejo tudi vi?inske razlike, kra?ke zna?ilnosti skoraj polovice ozemlja, lega vzdol? najsevernej?ega dela Jadranskega morja, tri vrste podnebja (zmerno celinsko, submediteransko in gorsko) ter vinorodna okro?ja (Podravje, Posavje in Primorje) in razli?na vodna obmo?ja regije mnogih vrst tal in vegetacije. Zato je Slovenija hkrati srednjeevropska, alpska, sredozemska, panonska in kra?ka dr?ava z izjemno raznolikostjo ekosistemov. Preplet ekoturizma in mo?nost njegove uporabe v krajinskih vzorcih v Sloveniji ?e dodatno potrjuje veliko pokrajinsko raznolikost Slovenije in naravno prepoznavnost njene celote. Obstaja ve? kot 700 spomenikov narave, vklju?no s 151 kra?kimi jamami, 31 slapovi, 16 izviri, 116 jezeri, dvema morskima akvatorijema in eno laguno. Triglavski narodni park je edini nacionalni park, ki pokriva pribli?no 4% dr?avnega ozemlja, vsa zavarovana obmo?ja pa pokrivajo pribli?no 8% ozemlja. V Sloveniji ?ivi pribli?no 2% vseh znanih vrst rastlin in ?ivali, ki pokrivajo le 0,014% celine. Te naravne vrednote, s kulturnimi vrednotami in turisti?nimi aktivnostmi jedra, zaradi katerih je slovenska turisti?na ponudba privla?na, so zanimive tudi za razvoj ekoturizmov.[5]
Glavni in najpomembnej?i dogodek ob mednarodnem letu ekoturizma je bila Svetovna konferenca o ekoturizmu v Quebecu v Kanadi od 19. do 22. maja 2002, katere sklepi so bili predstavljeni na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju med 26. avgustom in 4. septembrom v Johannesburgu v Ju?ni Afriki. Vrhunec svetovne konference v Quebecu je oblikovanje debelarske deklaracije kot sklop sklepov in priporo?il za na?rtovanje, razvoj, upravljanje, tr?enje in nadzor dejavnosti ekoturizma z namenom trajnostnega globalnega trajnostnega gospodarskega razvoja. Kot ?lanica svetovne skupnosti in njenih ?tevilnih organizacij in zdru?enj, Slovenija aktivno sodeluje v sodobnih trendih in procesih trajnostnega razvoja z ustvarjanjem temeljnih strate?kih dokumentov o gospodarskem razvoju, v katerih je gospodarska, socialna in okoljska blaginja slovenskega prebivalstva uravnote?ena celota in primarni cilj.[6]
Viri
[uredi | uredi kodo]- ↑ ?arhivska kopija?. Arhivirano iz prvotnega spleti??a dne 19. decembra 2014. Pridobljeno 29. aprila 2020.
- ↑ Oxford English Dictionary Second Edition on CD-ROM, Version 4.0, draft entries December 2001, Oxford University Press 2009. Citing: "1973 Ecol. Interpretative Map, Ottawa–North Bay (Canad. Forestry Service) (heading) Ecotour of the Trans-Canada Highway, Ottawa-North Bay", and "1982 (title) Ecological tourism (ecotourism): a new viewpoint (U.N. F.A.O. & Econ. Comm. for Europe)".
- ↑ David B. Weaver, The Encyclopedia of Ecotourism, Cabi Publishing, 2001, p. 5.
- ↑ Stabler, M. J. (eds.) (1997, page 45) Tourism and Sustainability: Principles to Practice. CAB International: Wallingford.
- ↑ Turisti?na zveza Slovenije, Urad nacionalne komisije za UNESCO, Javni zavod Park ?kocjanske jame Razvoj ekoturizma v Sloveniji: Ekoturizem in mo?nosti njegovega udejanjanja v Sloveniji (page 36-37) Ljubljana : Turisti?na zveza Slovenije, 2003. - (ZbirkaTuristi?na misel ; 13)
- ↑ Turisti?na zveza Slovenije, Urad nacionalne komisije za UNESCO, Javni zavod Park ?kocjanske jame Razvoj ekoturizma v Sloveniji: Quebe?ka deklaracija o ekoturizmu (page 4) Ljubljana : Turisti?na zveza Slovenije, 2003. - (ZbirkaTuristi?na misel ; 13)
